Holesterol pogosto označujejo kot enega glavnih povzročiteljev številnih bolezni sodobnega časa. Na njegov račun pa še posebej služita prehranska in farmacevtska industrija. Ali ste vedeli, da je holesterol naravni del našega organizma in ima celo nekaj pomembnih funkcij? Seveda pa je tukaj ključno vprašanje, o kakšnem razmerju govorimo, prekomerne vsebnosti še vedno škodujejo našemu zdravju.
Kaj sploh je holesterol?
Holesterol je sam po sebi vosku podobna snov. V telesu ga najdemo v vseh vrstah tkiv, po telesu pa se prenaša po krvi. Gre za bistveno sestavino celičnih membran, je nujno potreben za njihovo izgradnjo in vzdrževanje, uravnava tudi njihovo prepustnost in fluidnost, sodeluje pri proizvodnji vitamina D v krvi in je sestavni del nekaterih hormonov. Strokovnjaki navajajo, da se kar 70% holesterola proizvede v telesu, jetra tako dnevno proizvedejo okoli 1g holesterola, preostanek pa vnesemo s hrano. Koliko notranjega holesterola se dnevno proizvede pa je odvisno predvsem od že obstoječe količine v telesu. Procent proizvedenega notranjega holesterola pa ni ključno odvisen zgolj od živil, ki vsebujejo holesterol, ampak predvsem od dejavnikov kot je količina zaužitih kalorij, hormonov ter stopnje nasičenosti maščob.
Lipoproteini, HDL, LDL, slabi in dobri holesterol
Kadar se pogovarjamo o holesterolu, ne moremo mimo 3 pojmov – lipoproteinov, HDL in LDL. Lipoproteini niso ničesar drugega kot snovi sestavljene iz beljakovin in maščob, ki so odgovorne za transport maščob po telesu. Delež maščob v telesu pa ni odvisen izključno od prehrane, ampak tudi telesne teže, starosti in hormonov. Sestavni del lipoproteinov je torej tudi holesterol oziroma lipoproteini skrbijo za njegov transport po telesu.
Z oznako HDL in LDL poimenujejo stopnjo gostote lipoproteinov – s HDL označujejo lipoproteini z visoko gostoto, medtem ko z LDL lipoproteine z nizko gostoto. Od tod tudi izvirata izraza dobri in slabi holesterol. LDL oz. lipoproteini z nizko stopnjo gostote, prenašajo holesterol iz jeter do drugih delov telesa in če je slednjega v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil, dolgoročna posledica tega procesa pa je nastanek ateroskleroze ali povedano drugače, ožanje in otrditev aterijskih žil, kar je eden najpogostejših vzrokov za nastanek srčno-žilnih bolezni. Zato z oznako LDL povezujejo slabi holesterol. HDL pa v nasprotju prenaša holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki ga nato presnovijo. Več holesterola, ko se prenese, manjša je možnost, da se bo le-ta naložil na stene žil. Govorimo o dobrem holesterolu.
Določena količina holesterola je torej nujna za življenje, prekomerne količine pa povzročajo številne zdravstvene težave, predvsem srčno žilnega sistema.
Priporočljive vrednosti holesterola v krvi
Bolj kot podatek o skupnem holesterolu, je veliko pomembnejše razmerje med dobrim in slabim holesterolom v krvi ali bolje rečeno med skupnim holesterolom in HDLH ali skupnim holesterolom in LDLH. Katero razmerje je zgovornejši pokazatelj možnosti razvoja srčno-žilnih bolezni še ni odločeno.
Ciljne vrednosti:
- Skupni holesterola v krvi, manjše od 200 mg/dcl (5,2 mmol/l);
- HDL večje od 40 mg/dcl (1 mmol/l);
- LDL manjše od 100 mg/dcl (2,6 mmol/l).
Hrana in njen vpliv na holesterol
Vedno več raziskav potrjuje dejstvo, da na razmerje HDLH in LDLH ne vpliva količina maščob, temveč predvsem vrsta maščob. Nenasičenim maščobnim kislinam celo pripisujejo vpliv na nižanje slabega holesterola, medtem ko nasičene in trans maščobe slednjega povišujejo.
Za konec…
Ena najboljših preventiv pred boleznimi srčno-žilnega sistema, je zagotovo ohranjanje zdravega razmerja holesterola v kri. Povprečno zdrav človek lahko k sreči na to razmerje vpliva sam. Izbirajte živila s pravo vsebnostjo maščob, prehranjujte se zdravo, stremite k ohranjanju ustrezne telesne teže, predvsem pa se redno ukvarjajte s športno aktivnostjo.
