ODGOVORNOST

Že dalj časa razmišljam o odgovornosti. O pomenu besede, o teži, ki jo odgovornost ima pri našem delovanju, odnosih. Koliko se je zavedamo? Koliko jo upoštevamo? Jo sploh vsi enako razumemo? V trenutnih razmerah je beseda gotovo pridobila splošno težo v družbeno moralnem kontekstu, vendar bi rada o #39;ODGOVORNOSTI#39; razmišljala širše – in predvsem globlje.

Ob besedi odgovornost se mi v spomin vedno prikrade odlomek iz zgodbe o Malem princu, kjer sreča lisico in se z njo spoprijatelji. Njuno slovo se konča z besedami:

‘Ljudje so pozabili to resnico,’ reče lisica. ‘Toda ti je ne smeš pozabiti. Za tisto, kar si udomačil, si za vedno odgovoren. Odgovoren si za svojo vrtnico …’ ‘Odgovoren sem za svojo vrtnico …’ ponovi Mali princ, da bi si zapomnil.

Zaradi teh besed me definicija, ki sem jo našla v slovarju, niti malo ne zadovolji.

odgovoacute;rnost -i ž (oacute;̣) 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo 2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti 3. naloga, obveznost 4. odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje 5. lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost.

Odgovornost si raje predstavljam kot nekaj pozitivnega, nekaj, kar me izpolnjuje in navdihuje,

ne pa varuje pred negativnimi posledicami.

Razumem pa, da je treba marsikomu marsikdaj odgovornost razložiti na način: ‘Če ne bo tako, sledi …’ Žal mi je le, da v primerih, ko bi tak pristop učenja odgovornosti še nekako bil na mestu (na primer pri vzgoji otrok, ki morda še po dveh letih ne razumejo, da so odgovorni za red v svoji sobi), učiteljem ne uspeva odgovorno zahtevati pojasnila ali dodeliti sankcije. Torej v osnovi ljudje nismo dovolj odgovorni pri učenju odgovornosti. Brez opravičila.

Razmišljam torej predvsem o svojih odgovornostih. Rada verjamem, da je to, kaj je moja odgovornost, moja lastna izbira. Sama se odločam, kaj in koga bom udomačila. Če sprejmem zadolžitev, moram le-to spoznati, se z njo spoprijateljiti, jo udomačiti. In šele tako postanem za sprejeto nalogo odgovorna. Moja odgovornost pri delu, ki ga opravljam, se vzpostavlja po enakem kopitu. Ker pa v resnici delam z veliko ljudmi, naj to vseeno malo lepše razložim.

Kot BODIFIT trenerka, inštruktorica, svetovalka, mentorica imam veliko različnih nivojev interakcije z zelo različnimi skupinami ljudi.

Vendar pri prav vsakem odnosu moja odgovornost do osebe temelji na povsem enakem principu. Oseba, ki z mano trenira oz. s katero imam osebne treninge, ki mi zaupa tako močno, da ji svetujem glede vadbe, da sledi mojim navodilom, je zame #39;udomačena lisica#39;, za katero sem za vedno odgovorna.

Ravno tako je s tistimi, ki sem jim mentorica in na katere želim prenesti znanje, da bodo lahko tudi sami uspešno delali na področju vadb in fitnesa. Spoznati, spoprijateljiti in udomačiti se moramo, da lahko med nami poteka odgovoren proces učenja.

Prav tega se pri BODIFITU zavedamo in redno, dosledno udejanjamo OSEBNI PRISTOP. Ker se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo pri delu z ljudmi, ki se obračajo na nas, ker potrebujejo pomoč, nasvet, rešitev, usmeritev na različnih področjih vadbe, prehrane, regeneracije, preventive … Če tudi vi iščete odgovornega partnerja, ki vam bo stal ob strani in vam pomagal odgovorno in na dolgi rok, nas pokličite na 080/9889 ali pišite na info@bodifit.net in povezali vas bomo s pravim strokovnjakom za vaše težave, pomisleke, dileme …

Ne morem pa mimo dejstva, da je pri ljudeh v primerjavi z nalogami, zadolžitvami, rastlinami, živalmi vseeno zelo drugače. Odgovorni smo namreč eden za drugega. Proces spoznavanja, udomačitve mora potekati na obeh straneh. Žal ne morem prevzeti odgovornosti za osebo, ki ni ravno tako pripravljena sprejeti odgovornosti do mene. Naj bodo nameni še tako čisti in jasni – cilj ne bo nikoli dosežen, če ne bomo odgovornosti začutili oboji. Trenerji in stranke, učitelji in učenci, svetovalci in kupci, pisci in bralci, starši in otroci …

Ne pričakujmo torej odgovornega vedenja do nas od nekoga, ki ga ne želimo spoznati in sprejeti. In še bolj pomembno, ne počutimo se (preveč) odgovorni za osebe, ki se nam ne pustijo udomačiti.

Na tem mestu pa ne smemo pozabiti, da smo kot ljudje v prvi vrsti vsi najprej odgovorni predvsem sami zase. Težko bomo odgovorno sprejemali naloge, gojili pristne odnose, uspešno gradili odgovorno družbo, če ne bomo pripravljeni najprej dobro spoznati sebe, se opazovati, spremljati svoj napredek ter odgovorno izkoriščati svoje talente in potenciale.

Irena Skuk

BODIFIT inštruktorica pilatesa, fitnesa in skupinskih vodenih vadb

BODIFIT Slovenija – strokovna članica

Naroči se na e-novičke in bodi na tekočem z vsemi ugodnostmi in novicami.

Dodaj odgovor