KAKO SLADKOR VPLIVA NA TELO?
Ko spoznamo, kako telo predeluje sladkor, postane veliko bolj jasno, kje je težava. Odvečno količino namreč telo kopiči v jetrih. Ko so naša jetra preobremenjena, telo nima druge izbire kot da odvečen sladkor spremeni v jetrno maščobo. Ko se jetra tako zamastijo, da ne morejo več učinkovito opravljati svojega dela, nastane inzulinska rezistenca, ki vodi do vseh drugih kroničnih presnovnih bolezni, kot so srčnožilne bolezni, sladkorna bolezen ipd.
Torej: presežek sladkorja se iz ledvic v obliki maščobnih kislin vrne nazaj v obtok in žal konča tudi, na naših bokih, trebuhu, stegnih … Noben TNZ (vadba Trebuh Noge Zadnjica) ne bo pomagal, če ne bomo iz naše prehrane odstranili sladkorja. Saj veste: oblikovanje telesa se prične v kuhinji, s prehrano, vadba je pri tem le odličen pripomoček.
Če jemo hrano, ki ne vsebuje sladkorja, je veliko večja verjetnost, da bomo zmerni s količino. Naši možgani bodo namreč dobili signal, da smo pojedli dovolj in smo siti. Sladkor pa ta signal zaustavlja, saj povzroča inzulinsko rezistenco, ki preprečuje hormonu leptinu, da bi našim možganom sporočil, da smo že siti. Ker možgani mislijo, da smo še lačni, jemo (pre)več. Zato je del krivde za prenajedanje v uživanju sladkorja. Sladkor zvišuje raven inzulina v krvi. Inzulin lahko vpliva na pridobivanje teže, saj spodbuja pretvarjanje prekomernega sladkorja v krvi v maščobne obloge, zraven tega pa še spodbuja kopičenje maščobe. Zvišana raven inzulina zavira imunski sistem, zaradi česar smo dovzetnejši za okužbe. Zaradi posledično prekomernega izločanja inzulina in nihanja sladkorja v krvi lahko hitro zbolimo za sladkorno boleznijo. Sladkor v ustih spodbuja nastanek zobnih oblog, razjed in kariesa. Rafiniran sladkor ne vsebuje vitaminov in mineralov, zato mora telo za samo predelavo sladkorja porabljati vitamine in minerale – sladkor je požiralec vitaminov. Povečuje verjetnost za srčnožilne bolezni, povezujejo ga še s hipoglikemijo, glivično okužbo nožnice, hiperaktivnostjo, zmanjšano koncentracijo, povečanjem ledvic in jeter …
Kaj predlagamo za resnično sladko življenje?
Nadomestimo prečiščeni sladkor z naravnimi, bolj zdravimi sladili. Vsekakor sem ne sodi rjavi sladkor. Mnogi poudarjajo, da je rjavi sladkor poln mineralov, da bi naj bil zdrav. Treba pa se je zavedati, da je večina rjavega sladkorja, ki se nahaja na trgovinskih policah, bel rafiniran sladkor, ki je “pobarvan” nazaj z melaso in vsebuje le kakšen 0,1 % več mineralov. In tudi pravi rjavi sladkor, ki ga lahko kupimo, ima le za odtenek več rudnin. Tako z zamenjavo belega sladkorja za rjavega telesu ne koristimo najbolj.
Odličen nadomestek za sladkor je agavin sirup ali nektar. Gre za visoko hranljivo sladilo, ki telesu celo koristi, saj vsebuje vitamine in minerale. Tudi stevia je kakovostno naravno zeliščno sladilo brez kalorij. Odlični nadomestki za sladkor so še javorjev sirup, melasa, zgoščen in posušen sok sladkornega trsa (sucanat), ječmenov slad, kokosov sladkor, med, lucuma, datljev sirup… Vsa ta naravna sladila našemu zdravju prinašajo več koristi: encime, vitamine, beljakovine, vlaknine.
SLADKOR – GA TOREJ SPLOH SMEMO?
Da, a malo. Odrasla oseba bi naj dnevno zaužila 10 g sladkorja, kar ustreza dvema žličkama. Naj zgolj za boljšo predstavo navedemo, koliko ga je v živilih, za katera menimo, da so zdrava:
mdash; jogurt Ego slim (?!!) vital (250 g): 29,5 g
mdash; čokolino (60 g): 27 g
mdash; 100 % jabolčni sok Fructal (2 dl): 19 g
mdash; jogurt Activia – borovnica (lonček): 15,5 g
mdash; paradižnikova omaka Barilla (400 g): 22.2 g
In poraženka: pločevinka Coca-Cole (o,33 l): kar 35 g!
Previdno torej: še zavedamo se namreč ne, kako hitro dosežemo oz. večkrat presežemo priporočeno dnevno količino zaužitega sladkorja.
In še zanimivost močno vredna globokega razmisleka:
Pred sto leti je 1,6 milijarda ljudi na leto porabilo osem milijonov ton sladkorja. Danes je prebivalcev res štirikrat več, proizvodnja sladkorja pa je narasla za 2000 odstotkov.
