Trendi hujšanja se nenehno spreminjajo. Včasih je za največjega sovražnika lepo oblikovanega telesa veljala maščoba, danes pa to vlogo prevzemajo ogljikovi hidrati. Skoraj ni diete, ki se nebi ukvarjala z vrsto in količino ogljikovih hidratov. Nekatere diete jih celo popolnoma izključujejo oziroma omejujejo na zelo nizek delež, kar pa ne vpliva več samo na topljenje odvečnih maščobnih blazinic, ampak tudi na naše zdravje! Ravno zdaj v ‘pred-poletnem’ času, ko si vsi želimo čim hitreje odpraviti vse grehe zime, so takšne diete najbolj popularne. Kaj pa na to poreče naše telo?
PREDNOSTI
Ena najbolj poznanih diet, z izjemno nizkim vnosom ogljikovih hidratov, je zagotovo Atkinsova dieta. Gre za ketogeno dieto, ki temelji na visokem deležu maščob in beljakovin ter zelo minimalnem vnosu ogljikovih hidratov (do 50 g dnevno), kar prisili telo v stanje ketoze – poraba ketonov (maščobe) kot primarni vir energije. V eni izmed ameriških študij so primerjali vpliv tovrstne diete z vplivom diete z nizkim deležem maščob. Ugotovitve so bile presenetljive, saj je študija pokazala, da so ljudje, ki so 12 tednov uživali hrano z nizkim deležem ogljikovih hidratov, v povprečju izgubili kar dvakrat več (4,9 kg) kot pa ljudje, ki so uživali hrano z nizkim deležem maščob (2,5 kg). Z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov namreč dosežemo manjše sproščanje inzulina ter večje sproščanje hormona glukagona (glavnega ‘krivca’ za pospešeno razgradnjo in sproščanje hranil iz maščobnih celic). Telo tako porablja maščobo bolj pospešeno, kar se seveda odraža na zmanjšanju deleža odvečnih telesnih maščob in izgubi kilogramov. Prav zaradi tega so tovrstne diete tako popularne, saj zagotavljajo boljše rezultate v krajšem času, vendar je stanje ketoze zelo težko vzdrževati in zahteva zelo dobro poznavanje živil.
SLABOSTI
Težava pa nastane, kadar zaužijemo premajhno količino ogljikovih hidratov – govorimo o dietah, ki predpisujejo vnos ogljikovih hidratov pod 50 g dnevno. Telo se na pomanjkanje ogljikovih hidratov ne odzove samo s porabljanjem maščob, ampak tudi beljakovinskih zalog, kar se odraža prav na zmanjšanju mišičnega tkiva (manj mišične mase običajno pomeni več maščobnega tkiva ter počasnejšo porabo kalorij). Poleg tega vodi pomanjkanje ogljikovih hidratov tudi do slabšega počutja, slabše fizične moči, nižje motiviranosti za trening, zato tovrstno prehranjevanje zagotovo ni primerno za ljudi, ki se redno ukvarjajo s športno aktivnostjo. še ena pomembna slabost vseh nizko hidratnih diet je omejevanje vnosa sadja in zelenjave, dveh glavnih virov vitaminov in mineralov, ki so esencialnega pomena za optimalno delovanje telesa. Zato je v času takšnih diet izrednega pomena uživanje vitaminsko-mineralnih prehranskih dodatkov. Veliko ljudi se ob pomanjkanju ogljikovih hidratov sooča tudi s prebavnimi težavami, saj ne zaužijejo zadostne količine vlaknin (pomen vlaknin v prehrani), prav urejena prebava pa je eden pomembnih ključev do uspešne izgube kilogramov. Prevelika količina zaužitih beljakovin in maščob pa lahko nenazadnje vodi celo do dehidracije, saj telo ni več sposobno zadržati tolikšne količine tekočine – ena izmed funkcij inzulina je tudi zadrževanje natrija (in posledično tudi tekočine) v telesu.
In za konec – ogljikovi hidrati so najpomembnejše energijsko hranilo v telesu. Njegove sposobnosti hitre pretvorbe v energijo ne morejo nadomestiti niti beljakovine in niti maščobe. Zato jih nikar ne izključujte iz prehrane, ampak se jih raje naučite uporabljati pravilno. Samo raznolika in uravnotežena prehrana bo ponudila vašemu telesu vse kar potrebuje, da bo zdravo in sposobno premagovanja vsakodnevnih izzivov!
