Zakaj se počutim bolje po počepu kot po kosilu?

4. teden FIT do poletja z Nino (34 let)

Fitnes kot novo “domače okolje”

Kdo bi si mislil, da bom kdaj v fitnes hodila z enako rutino, kot grem po kruh? V četrtem tednu sem dojela, da ne rabim več razmišljati, ali grem – ampak samo, kdaj grem. Treningi so postali nekakšna stalnica mojega tedna. Tisti trenutek, ko sem sama s sabo, brez vpitja “mamaaaa”, brez e-mailov, brez loncev in planiranja obrokov.

Poznam že ljudi, ki trenirajo ob meni. Ena gospa mi je že pomignila v znak spodbude. Neki gospod, ki trenira že leta, me je po uri vprašal: “A ste novinka? Fajn vam gre!” No, če mi že samooklicani inventar fitnesa reče, da mi “fajn gre”, potem sem očitno res na dobri poti.

Preizkus vsega: od krožne vadbe do regeneracije

Maša me je ta teden prepričala, da preizkusim še vadbo z imenom POWER Cross. Malo me je bilo strah – saj veste, tisti krožni treningi, kjer delajo vaje, ki izgledajo kot kazen za slabo karmo. Ampak presenetljivo sem se znašla. Naredila sem vse. Počasi, s pavzami, ampak vztrajno. V skupini je vladala odlična energija. Kljub temu, da so nekateri tam že “stari mački” se nisem počutila odrinjene. Prav nasprotno. Po vadbi so me povabili na mini praznovanje rojstnega dne enega izmed članov, ki sem ga sicer danes prvič videla, ampak se mi je vseeno zdela lepa gesta.

Kasneje pa me je Maša odpeljala v regeneracijski center – savna, masaže, krioterapija in še ogromno drugih stvari. Moja izbira je bila savna. Pet minut sem samo ležala in si mislila: “Nina, zakaj si to šele zdaj odkrila?” Čeprav imam rada akcijo, sem ugotovila, da je prav regeneracija tista skrivna sestavina, zaradi katere imam drugi dan vsaj malo več volje do življenja. Telo je hvaležno. Glava še bolj.

Moj “zakaj sem začela” je močnejši od izgovorov

Malo me skrbi, da tole zdaj zveni kot promocija BODIFITa, ampak dejansko se počutim kot mini ambasadorka. Prijateljicam sem že večkrat pripovedovala o moji izkušnji. Ne gre le za vadbo. Gre za občutek. Da nekdo verjame vate, ko ti še sam ne. Da ti pomaga vztrajati, tudi ko imaš tisoč razlogov, zakaj danes res ni “pravi” čas.

In potem opazim, da se lažje spravim. Da je moj obraz manj zabuhlel. Da imam energijo. Da imam voljo. In najbolj pomembno: da sem spet malo bolj jaz. Ne samo mama, ne samo zaposlena ženska, ampak jaz – Nina.

Fit bejba v meni

Nisem še na cilju. Daleč od tega. Ampak vem, da se tisti notranji dialog spreminja. Nehala sem se ukvarjati s tem, ali imam ohlapno majico ali ne. Nehala sem se primerjati z drugimi. Začenjam gledati nase s spoštovanjem – ker vem, da sem naredila nekaj, kar me je strašilo. Ker sem vstala iz kavča, šla in vztrajala.

Mimogrede, ta teden sem si prvič v BODIFIT Shop-u kupila nove pajkice. Svetlo sive. In veste kaj? Nosim jih s ponosom. Ker mi ni več nerodno. Ker sem jih več kot zaslužila.

Zraven pajkic je mojo pozornost pritegnil še razdelek s čokoladicami. Ne navadnimi seveda, govorimo o tistih beljakovinskih, z manj sladkorja, ki ti obljubljajo potešitev po sladkarijah, brez da bi te po njih preganjal občutek slabe vesti.

Iskreno? Stala sem tam kot otrok v trgovini z igračami. Čokoladica z okusom piškotov? Ali raje tista z arašidovim maslom? Kaj pa dvoplastna z jagodo in belo čokolado? Po dobrih petih minutah tehtanja, obračanja embalaže in notranjih debat sem se končno odločila. Ali bolje rečeno pograbila sem vse tri med katerimi sem prej tako dolgo tehtala.

Test sledi. Sporočim okus, če bo čokoladica vredna, da zasede mesto v moji torbi med bidonom in Diet Whey beljakovinskim napitkom.

📆 V naslednjem blogu: Zadnji teden. Čas za zaključek, meritve, oceno napredka in  kar je najpomembnejše – pogled nazaj. Kaj sem pridobila, koliko sem izgubila (s tem ciljam na kilograme) in kaj me čaka naprej. Teden je bil poseben tudi zato, ker sem morala na službeno pot. Ampak treningi niso odpadli. Kako sem vadila na daljavo povem kmalu. 😉

Tukaj pa je tvoj opomnik, da narediš nekaj zase in se prijaviš na FIT do poletja.

Kategorije

Povezane vsebine